Čakalne dobe za prvo obravnavo v otroški in mladostniški psihiatriji postajajo alarmantno dolge. Za napotitev pod »zelo hitro« so se v zadnjem letu podaljšale za dodatna 2 meseca, za napotitev pod »redno« za dodatnih 6 mesecev. Na primer: mladostnica, ki se vsak dan samopoškoduje, na prvi pregled čaka povprečno 11 mesecev, osemletnik s sumom na motnjo pozornosti pa 25 mesecev.

Kljub konkretnim predlogom strokovnjakov Ministrstvo za zdravje ostaja tiho. Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo je skupaj z Razširjenim strokovnim kolegijem za otroško in mladostniško psihiatrijo ter Nacionalnim inštitutom za javno zdravje na Ministrstvo za zdravje februarja in ponovno marca ter novembra letos poslalo konkreten predlog za rešitev – razširitev timov v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kar bi omogočilo, da bi zaposlili dva specialista otroške in mladostniške psihiatrije namesto sedanjega enega.

Ministrstvo za zdravje v enajstih mesecih ni odgovorilo! Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je predlog zavrnil z obrazložitvijo, da bi to lahko privedlo do »resnih motenj v financiranju«. Gre za vsega 25 dodatnih zaposlitev!

Potrebnega strokovnega kadra bo v prihodnjih letih dovolj. V zadnjih desetih letih smo uspeli število specialistov otroške in mladostniške psihiatrije podvojiti, v naslednjih petih letih pa se bo njihovo število še dodatno podvojilo^{1, 2}.

Število otrok in mladostnikov v stiski narašča. Samo med leti 2018 in 2022 je prišlo do 23 % porasta napotitev k otroškim psihiatrom na sekundarnem nivoju ter kar 41 % porasta nujnih napotitev (to so samomorilno ogroženi otroci in mladostniki, mladi z akutno psihotično motnjo, hudo motnjo hranjenja …) v urgentne centre na terciarni ravni³. Podatkov za letos še nimamo, a glede na dodatno podaljšanje čakalnih dob lahko sklepamo, da se trend naraščanja še nadaljuje⁴.

Ob takšnem porastu duševnih stisk med otroki in mladostniki in v skladu z usmeritvijo Evropske komisije in Evropskega parlamenta⁵ bi Vlada RS morala izpeljati široke ukrepe, ki jih žal ni na vidiku.

Predlagani ukrepi za takojšnje izboljšanje

• Povečanje števila specialistov v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zaposlitev dodatnega specialista v vsak center bi lahko bistveno skrajšala čakalne dobe.
• Razvoj preventivnih programov, kot so šole starševstva, programi za izboljšanje zgodnje navezanosti ter zmanjševanje uporabe elektronskih naprav in vrstniškega nasilja.
• Posodobitev šolskega sistema, ki bi zmanjšal stres in spodbujal čustvene ter socialne veščine.
• Posodobitev socialnega sistema s programi pomoči družinam.

Slovenski otroški in mladostniški psihiatri smo vsakodnevno v stiku z otroki in družinami v hudih duševnih stiskah.

Mladostnica, omenjena zgoraj, bo med 11-mesečnim čakanjem zaradi stopnjevanja težav zelo verjetno pristala v urgentni pedopsihiatrični ambulanti, ko bo zaradi akutne samomorilne ogroženosti morda potrebovala celo hospitalizacijo. To za ZZZS pomeni bistveno večji strošek, kot pravočasna ambulantna obravnava.

Deček se bo lahko soočal z doživljenjskimi posledicami. Večletno nezmožnost sledenja pouku bo spremljal nižji akademski uspeh. Otroci z nezdravljeno hiperkinetično motnjo se pogosto zapletajo v spore s sovrstniki, kar vpliva na njihove odnose in socialno vključevanje. Če motnja ostane nezdravljena ali se zdravljenje začne prepozno, bo deček verjetno razvil slabo samopodobo, kar pomeni tveganje razvoja čustvenih motenj (denimo depresije) ali vedenjskih motenj. Slednje povečuje tveganje za zlorabo alkohola in/ali drog, kar lahko nadalje vodi tudi v kriminalna dejanja.

Znanstvene raziskave so večkrat potrdile, da zgodnja obravnava in zdravljenje takšnih motenj nista le učinkovitejša, temveč tudi finančno ugodnejša za državo. Za otroka in njegovo družino pa pomenita neprecenljivo podporo in priložnost za boljšo prihodnost.

V naših ambulantah srečujemo vse več otrok. In pomembno je, da imajo hiter dostop do storitev, ki jim bodo pomagale preko duševnih stisk v najbolj ranljivem obdobju življenja. Zato ne razumemo ignorance vladajočih uradnikov in politikov ob naših opozorilih.

Zato v imenu vseh otrok in mladostnikov z duševnimi stiskami ter v imenu njihovih družin prosimo javnost, novinarje, politike, ki jim je mar, da spodbudijo Ministrstvo za zdravje k izpeljavi vsaj enega najbolj enostavnih ukrepov, ki bi občutno zmanjšal absurdne čakalne dobe: zaposlitev dodatnega specialista otroške in mladostniške psihiatrije v vsak Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Hvala za pozornost in podporo!

Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo

Povezava do članka PDF …

Spoštovani, že vse od prvih pogovorov o pripravi predloga Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti se soočamo s trditvami, da bodo ta zakon in z njim povezane spremembe pomembno vplivali na krajšanje čakalnih dob na področju duševnega zdravja. Vendar pa je, kot smo že večkrat opozorili, rešitev, ki jo zakon predvideva, nevarna in neetična, na čakalne dobe pa ne bo bistveno vplivala. V zdravstveni sistem kot izvajalce zahtevne oblike zdravljenja vključuje posameznike, ki nimajo ustrezne medicinske ali kliničnopsihološke izobrazbe in ki zaradi manka znanja in kliničnih izkušenj ne morejo ustrezno nadomestiti pomanjkanja strokovnjakov.

Vabljeni k branju  Odprto pismo Ministrstvu za zdravje

Mladostništvo je specifično in kritično razvojno obdobje, ko so mladostniki zaradi razvojnih značilnosti še posebej izpostavljeni škodljivim dejavnikom okolice. Glede na dejstvo, da zgodnji začetek in redna ter pogosta uporaba konoplje pomembno vplivata na duševno zdravje najmlajših, opozarjamo na potrebo po previdnosti in zaščiti najbolj ranljive skupine.

Vabljeni k branju članka Vpliv konoplje na duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Vabimo vas, da se udeležite izobraževanja o »Adolescent Identity Treatment (AIT)«, ki predstavlja integrativni pristop k obravnavi osebnostne patologije v mladostništvu. Izhaja iz znanj družinske sistemske psihoterapije, teorije navezave, razvojne nevrobiologije, objektnih odnosov ter vedenjsko – kognitivnih teorij in tehnik.

Izobraževanje bosta vodila ustanovitelja AIT – prof. dr. Susanne Schlüter-Müller in prof. dr. Klaus Schmeck, oba otroška in mladostniška psihiatra ter psihoterapevta skupaj s slovenskimi mentorji. Izobraževanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Izobraževanje je namenjeno vsem, ki se profesionalno ukvarjajo z mladostniki z osebnostno patologijo, še posebej z mladostniki z nastajajočo mejno osebnostno motnjo. Vabljeni so tako specialisti kot specializanti otroške in mladostniške psihiatrije ter psihiatrije, klinični psihologi in psihoterapevti.

Več o AIT si lahko preberete v knjigi, ki sta jo skupaj s soavtorji napisala naša predavatelja: Adolescent Identity Treatment, založba Springer, 2014. O obravnavi osebnostne patologije pa priporočamo v branje članek predavateljev s soavtorji v Scandinavian Journal of Child and Adolescent Psychiatry and Psychology , Vol. 3(1):63-70, 2015, z naslovom Assessment and Treatment of Identity Pathology During Adolescence.

Po končanem izobraževanju bodo udeleženci prejeli uraden certifikat o AIT izobraževanju.

Izobraževanje je sestavljeno iz teoretičnega in supervizijskega dela. Teoretični del bo potekal tri dni – 25. – 27. januarja 2024 v UKC Maribor. Supervizijski del bo potekal virtualno v manjših skupinah ter dva dni v živo  maja 2024 v UKC Maribor.

Kotizacija znaša 750 Eur + DDV in vsebuje plačilo:

• tridnevnega teoretičnega izobraževanja (25. – 27. januar 2024)
• dvodnevna skupinska supervizija (predvidoma v maju 2024)
• virtualne supervizije v manjših skupinah
• prigrizki in kava v odmorih ter kosilo med tridnevnem izobraževanjem

Dodatne informacije:

Rebeka Gerlič

02 321 28 13; e-mail: rebeka.gerlic@ukc-mb.si

Organizator: izr. prof. dr. Hojka GREGORIČ KUMPERŠČAK, UKC Maribor